Pod ničlo

Pod ničlo je avtoričin prvenec, zbirka trinajstih kratkih zgodb: Moja gora, Igre z Greto, Proculin, Zarek, Pod ničlo, Kože, Zgodba, Ključ od veceja, Berlin – Metelkova, Rastlinjak, Artistka, Bencinska črpalka in Polet.

Zapis Mateja Bogataja na platnici:

Kratke zgodbe Suzane Tratnik, ki sestavljajo zbirko Pod ničlo, so literarno iskanje celovitosti in polnosti z združevanjem dveh različnih, že kar nasprotnih polov; kritičnega in lezbično aktivističnega, ki je ves čas v gardu proti vsemu malomeščanskemu, kompromisarskemu, proti splošnemu družbenemu sprenevedanju in ravnanju po zadnji modi. Drugo plat te proze predstavlja fantastika, ki se ves čas vmešava in riše utopije, varne kraje in tople objeme, vse tisto torej, za kar si je vredno prizadevati, pa če je še tako nedosegljivo. Vendar v tej prozi ne gre za aktualiziranje spora med lepo dušo in grdo empirijo, za kar poskrbijo predvsem zadržani komentarji, natančna umestitev dogajanja na subkulturno sceno in pogumno soočenje z lastno (avto)destruktivnostjo.

Spet je bil eden tistih večerov boja proti nestrpnosti in medsebojnih prepričevanj o pomembnosti te ali one nevladne spodbude, o prelomni akciji tega ali onega gibanja. Na Metelkovi je bila okrogla miza, ne spomnim se naslova, a razprava je gotovo imela opraviti kaj s strpnostjo do istospolno usmerjenih. Spet sem bila ena od gostij, to sicer ni moje najljubše opravilo, a kot nekoč zagreta aktivistka sem vajena vsega; če je treba, stojim tudi za šankom ali pa govorim o tem, zakaj mora biti lezbično gibanje organizirano.